ni nič bolje

Brez zajčkov ni nič bolje

Devetletni Dominykas ima zelo nizko samozavest. Zato si nenehno želi prevladovati, se povzdigovati in biti v središču pozornosti. Za Dominykas ni nič bolj strašnega kot izgubiti v kakšni igri.

Zelo je ljubosumen na svojo novorojeno sestro – starši se zdaj zanimajo le zanjo. Zaradi tega nenehno trpi za napadi nemoči in jeze, ki jih zanikuje in zatira.

Vrstniki in prijatelji so zanj zelo pomembni, vendar ne ve, kako jih obdržati, zaradi česar je zelo žalosten.


Dominykas je ustvaril zgodbo o družini ježkov. Ježki nikoli niso mogli nabrati dovolj gob, saj so jih zajčki, najboljši prijatelji malega ježa Domantasa, nenehno spravljali v smeh. Ježki so bili tako utrujeni od smeha, da niso imeli več moči za nabiranje gob, tudi takrat, ko jim jih je uspelo najti. Zaspali so tik ob gobah, in ko so se zbudili, so videli, da jih je že nabral nekdo drug.

Nekoč so zajčki ježe tako močno spravili v smeh, da so nato dolgo spali. Ko so se zbudili, je bila že noč. Ježki ponoči niso našli poti nazaj domov, zato so prosili veverico, naj jim pomaga. Žal jim veverica ni znala pokazati poti domov, ampak jih je odpeljala v hiško, ki so jo pustile ptice, ko so se preselile v gnezdo. Ježem je bila hiška zelo všeč in so v njej ostali. 

V novi hiški so lahko ježki pojedli toliko gob, kolikor so si jih zaželeli, saj ni bilo zajčkov in jih nihče ni spravljal v smeh. Življenje se je zdelo čudovito in popolno. Toda nekaj je bilo narobe. Nekega jutra se je mali ježek Domantas zbudil in rekel mamici, da gre iskat svoje stare prijatelje zajčke. 

Ustvaril Dominykas, 9 let.

nazaj