Dominykas je ustvaril zgodbo o družini ježkov. Ježki nikoli niso mogli nabrati dovolj gob, saj so jih zajčki, najboljši prijatelji malega ježa Domantasa, nenehno spravljali v smeh. Ježki so bili tako utrujeni od smeha, da niso imeli več moči za nabiranje gob, tudi takrat, ko jim jih je uspelo najti. Zaspali so tik ob gobah, in ko so se zbudili, so videli, da jih je že nabral nekdo drug.

Nekoč so zajčki ježe tako močno spravili v smeh, da so nato dolgo spali. Ko so se zbudili, je bila že noč. Ježki ponoči niso našli poti nazaj domov, zato so prosili veverico, naj jim pomaga. Žal jim veverica ni znala pokazati poti domov, ampak jih je odpeljala v hiško, ki so jo pustile ptice, ko so se preselile v gnezdo. Ježem je bila hiška zelo všeč in so v njej ostali. 

V novi hiški so lahko ježki pojedli toliko gob, kolikor so si jih zaželeli, saj ni bilo zajčkov in jih nihče ni spravljal v smeh. Življenje se je zdelo čudovito in popolno. Toda nekaj je bilo narobe. Nekega jutra se je mali ježek Domantas zbudil in rekel mamici, da gre iskat svoje stare prijatelje zajčke. 

Ustvaril Dominykas, 9 let.