Nevidni deček
Karolina je stara 12 let. Ne razume, zakaj so jo pripeljali na zdravljenje v center za problematične najstnike. Njena mati pravi, da se Karolina pogosto smeji brez razloga, se valja po tleh in se noče učiti.
Kadar jo vprašajo, naj nariše svojo družino, Karolina vedno najprej nariše brata in sestro, nato mamo in očeta, nikoli pa ne nariše sebe.
Karolina je preveč nagnjena k ugajanju drugim in odvisnosti od drugih. V šoli si je Karolina skušala z britvico razrezati roke. V tem ne vidi nič slabega. Roke si je skušala razrezati, ker so to poskušali storiti tudi nekateri drugi sošolci.
Karolina je ustvarila zgodbo o nevidnem dečku, ki je sanjal, da je resničen.
Deček je včasih živel z mamo, vendar takrat ni imel prijateljev in se je počutil osamljenega. Ko ga je mati poslala ven, ni nikoli vedel, kako naj se igra z drugimi otroki ali kaj naj jim reče. Otroci se nanj sploh niso ozirali.
Nato se je deček začel čudno obnašati. Nekega dne je objel drevo in se z njim začel glasno pogovarjati. Otroci so se mu smejali, nato pa so se obrnili stran in se spet pretvarjali, da ga ne vidijo.
Da bi dečku pomagala, mu je mati dala piti sirup iz stekleničke. Mati morda ni vedela, kaj se bo zgodilo, ali pa sirup ni deloval pravilno in deček je postal neviden.
Zapustil je hišo in se naselil na podstrešju šole.
Deček zdaj živi tukaj. Ko vidi otroke, ki se igrajo na šolskem dvorišču, je žalosten. Želi si, da bi ga videli. Danes se bo osredotočil, stekel na šolsko dvorišče in končno poskrbel, da ga bodo drugi otroci opazili.
Ustvarila Karolina, 12 let.