Ovca v vesolju
Eden prvih otroških spominov 15-letne Meide je, ko ji je mama rekla, naj se obrne. Meida se je obrnila, se za trenutek ozrla nazaj in videla očeta, kako materi vbrizgava drogo. Pravi, da ne čuti nobene jeze do svoje matere, priznava pa, da sovraži očeta.
Meida živi v rejniški družini od svojega šestega leta. Svojima rejnikoma pravi mama in oče, njunima sinovoma pa bratje. Meida se zelo boji, da bi bila zapuščena, ima potrebo ugajati drugim in pogosto zatira čustva, ki drugim morda niso všeč. Potlačena čustva se prenesejo v pasivno agresijo. Od svojega 12. leta je Meida že večkrat pobegnila od doma in izginila za nekaj dni. Njeni skrbniki jo nato iščejo skupaj s policijo.
Meida pravi, da se počuti preveč nadzorovano. Trenutno je ujeta v začaranem krogu: več, ko je vedenjskih motenj in strožji, ko so skrbniki, bolj je Meida pripravljena kršiti dogovore, da bi se počutila neodvisno.
Meidina zgodba govori o ovci, ki nepričakovano pristane v vesolju. Na začetku je bila ovca prestrašena in je zaprla oči. Potem ko je nekaj časa lebdela v temi in tišini, je končno zaslišala svoje misli. Misli so ji ves čas šepetale, da se ji ni treba ničesar bati. Njene sanje so se končno uresničile. Ovca je končno pobegnila ljudem na Zemlji, ki so jo ves čas strigli, ne da bi jo vprašali, ali sploh želi biti strižena ali ne.
Nekega dne se je ovca odločila, da bo svoje ovčje prijateljice preselila v vesolje. Poskočila je na leteči meteorit in se vrnila na Zemljo. Hitro je našla svoje prijateljice in jih povabila s seboj v vesolje. Šele takrat je ovca ugotovila, da ni pomislila, kako se bo tja vrnila.
Ovca se je spet prestrašila in zaprla oči. Ko je bila nekaj časa v temi, se je nekoliko umirila in spet začela slišati svoje misli. In te so ji predlagale rešitev. Izkaže se, da je vredno pogosteje prisluhniti lastnim mislim.
Ustvarila Meida, 15 let.